Nespečnost (insomnija) in kortikosteroidi
Koliko vas trpi zaradi nespečnosti in PDZ (prekomerne dnevne zaspanosti)?
Nespečnost je pogost neželeni učinek pri bolnikih, ki se zdravijo s steroidi (anaboličnimi steroidi in kortikosteroidi).
Če gre samo za nespečnost, je še dobro, saj so to še nekateri drugi neželeni učinki kortikosteroidov:
-Bolečine v mišicah
-Pordelost kože, izpuščaj
-Upočasnjeno celjenje ran
-Spremembe razpoloženja
-Spremembe ravni sladkorja
-Mišična oslabelost
-Oslabitev odpornosti
-Želodčna razjeda
-Depresija in tesnoba :O :O :O
Kaj se pravzaprav dogaja?
-Običajni simptomi motenega delovanja nadledvične žleze (glandula suprarenalis) neposredno vplivajo na zgoraj navedene simptome. Prav ti isti simptomi kažejo na neravnovesje v izločanju hormonov in povišan kortizol.
-Dolgotrajno jemanje kortikosteroidov moti delovanje nadledvične žleze, ki doseže točko izčrpanosti, ravnovesje pa se poruši.
Preden opišemo njene hormone in vpliv steroidov, si jemanje teh zdravil predstavljajte tako, kot da bi z avtomobila odstranili vse filtre, blokade in omejevalnike ter plin in zmogljivost nastavili na največjo vrednost. Kako dolgo bo motor zdržal takšen tempo?
-Tudi pri zdravih ljudeh so primeri sindroma utrujenosti nadledvičnih žlez vse pogostejši.
Do tega pride zaradi stresa, hitrega življenjskega tempa, motenj bioritma in okrepljenega »stanja pripravljenosti«.
Začnimo...
Hormone skorje nadledvičnih žlez s skupnim imenom imenujemo kortikosteroidi, ki jih glede na biološke značilnosti delimo v tri skupine (glukokortikoidi, mineralokortikoidi, spolni steroidi).
GLUKOKORTIKOIDI - najpomembnejši in najbolj zastopan je kortizol (hidrokortizon), ki vpliva na presnovo ogljikovih hidratov (glukoze), beljakovin in maščob. V stresnih stanjih se izloča v povečanih količinah.
MINERALOKORTIKOIDI - aldosteron, ki uravnava presnovo vode in soli.
SPOLNI STEROIDI - androgeni, estrogeni in progesteron, ki se izločajo v majhnih količinah, večinoma pa nastajajo v spolnih žlezah.
Dolgotrajno povišana raven kortizola izčrpava nadledvične žleze. Ker ne morejo več proizvajati toliko hormonov, »kolikor stresa jim vsak dan postrežemo«, pride do motenj v presnovi ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin in elektrolitov ter do sprememb v tkivu same žleze ali njenega povečanja (hiperplazije).
Najpogostejši učinki kortizola na presnovo:
- v nasprotju z inzulinom preprečuje izrabo glukoze v celicah, zato se koncentracija glukoze v krvi poveča (hiperglikemija)
- poveča se tvorba glukoze iz aminokislin v jetrih (glukoneogeneza)
- zmanjša se proizvodnja (biosinteza) beljakovin v celicah, zlasti v mišicah, kosteh in limfatičnih organih
- spodbuja se razgradnja beljakovin v mišicah in kosteh, kar povzroča izgubo mišične mase in pospešuje osteoporozo; raven beljakovin v tkivih se zmanjša, v krvi in jetrih pa poveča.
Ker so beljakovine zgrajene iz aminokislin, jetra njihov povečan dotok izkoristijo za tvorbo glukoze. Zaradi povečane izgube beljakovin pride do zmanjšanja mišične moči in do mišične oslabelosti.
Osteoporoza je posledica povečane resorpcije kosti, zmanjšane dejavnosti celic, ki gradijo kost (osteoblastov), in zmanjšanih zalog kalcija. Izločanje kalcija z urinom se poveča, zato lahko nastanejo tudi ledvični kamni.
- pospeši se mobilizacija maščobnih kislin iz podkožnega maščevja, kar povzroči povečanje koncentracije prostih maščobnih kislin v krvi ter kopičenje maščevja na trupu in vratu ter okoli potrebušnice in notranjih organov (centralna ali trebušna debelost).
Viri: https://www.vasezdravlje.com/bolesti-i-stanja/kortizol-u-podlozi-metabolickog-poremecaja
Nespečnost in slab spanec
Nezmožnost spanja ali globokega spanca je pogost simptom kronične vnetne bolezni in se lahko poslabša v obdobjih imunopatologije. Miren spanec lahko bolniku pomaga pri spoprijemanju z drugimi simptomi. Ni nujno, da ves krepčilni spanec poteka ponoči. Če bolnik to zmore, mu lahko spanje čez dan dejansko zagotovi dovolj energije za opravljanje vseh obveznosti tistega dne.
Obvladovanje nespečnosti
Ohranjajte rutino – vzpostavite redno dnevno rutino ter vstajajte in hodite spat ob istem času.
Zadremajte v zgodnjih popoldanskih urah – če je nočni spanec kratek, zadremajte popoldne, ko nastopi naravno obdobje povečane zaspanosti. Dremež ni nič sramotnega.
Vadite tehnike sproščanja – tehnikam sproščanja namenite od 30 do 60 minut; koristne so lahko tudi, če ne spite.
Spalnico popolnoma zatemnite – ne uporabljajte nočnih lučk in poskrbite, da okna spalnice sploh ne prepuščajo svetlobe.
Odstranite televizor iz spalnice in se po določeni uri izogibajte svetlobi – po nedavni raziskavi izpostavljenost električni svetlobi med mrakom in odhodom v posteljo močno zniža raven melatonina ter lahko vpliva na fiziološke procese, ki jih uravnava melatoninsko signaliziranje, kot so zaspanost, termoregulacija, krvni tlak in homeostaza glukoze. 1)
Zdravila za spanje
Glavni članek: Zdravila za spanje
Bolniki, ki razmišljajo o Marshallovem protokolu (MP), morda že jemljejo zdravila, ki jim pomagajo izboljšati spanec. Po Marshallovem protokolu nobeno zdravilo za spanje ni izrecno kontraindicirano. Obravnavati jih je treba kot začasno paliativno pomoč in jih uporabljati preudarno, le po potrebi.
Tako kot številna druga zdravila lahko tudi zdravila za spanje delujejo imunomodulatorno, včasih na načine, ki jih še ne razumemo povsem. Čeprav je končni cilj osebe, ki uporablja zdravila za spanje, prenehanje njihove uporabe, je nujen reden spanec vsaj minimalne kakovosti. Kolikor lahko zdravila za spanje bolnikom, ki sledijo MP, pomagajo do boljšega spanca, niso kontraindicirana.
Vir: https://mpkb.org/home/symptoms/neurological/sleep