Sarkoidoza, nevropatija tankih vlaken in invalidnost: življenje z nevidno boleznijo

 

Uvod

 

Sarkoidoza je sistemska vnetna bolezen neznanega vzroka, ki lahko prizadene skoraj vsak organ v telesu, najpogosteje pa pljuča, bezgavke, kožo, oči in živčevje. Eden od resnejših, vendar manj prepoznanih zapletov sarkoidoze je nevropatija tankih vlaken (NTV), bolezen perifernih živcev, ki lahko povzroči kronično bolečino, senzorične in avtonomne motnje ter resne težave pri gibanju.

 

Ker simptomi pri standardnih medicinskih preiskavah pogosto niso vidni, se bolniki s to vrsto nevropatije pogosto srečujejo z nerazumevanjem v zdravstveni skupnosti in dolgotrajnimi postopki dokazovanja invalidnosti. Ta članek podrobno opisuje sarkoidozo, nevropatijo tankih vlaken, težave pri gibanju in izzive pri priznavanju invalidnosti.

 

---

 

Kaj je nevropatija tankih vlaken?

 

Nevropatija tankih vlaken (NTV) je oblika periferne nevropatije, ki prizadene nemielinizirana in slabo mielinizirana vlakna v somatskem in avtonomnem živčevju. To so živčna vlakna, odgovorna za zaznavanje bolečine in temperature ter za avtonomne funkcije, kot so uravnavanje krvnega tlaka, delovanje srca, znojenje in prebava.

 

Simptomi NTV vključujejo:

 

Nevropatsko bolečino – občutek žarenja, mravljinčenja, zbadanja in sunkov električnih impulzov

 

Senzorične spremembe – zmanjšano ali povečano zaznavanje temperature in bolečine, občutek, kot da so stopala »ovita v vato«

 

Motnje avtonomnega živčevja – težave z znojenjem, krvnim tlakom, delovanjem srca, prebavo in uriniranjem

 

Izjemno utrujenost – ki je lahko izčrpavajoča in onemogoča normalno delovanje

 

Težave pri gibanju – zaradi bolečine, šibkosti in izgube občutka

 

Pri sarkoidozi lahko nevropatija tankih vlaken nastane kot posledica avtoimunskega odziva in kroničnega vnetja, kar vodi do poškodb živcev in zmanjšanja njihovega delovanja.

 

---

 

Kako sarkoidoza privede do nevropatije tankih vlaken?

 

Čeprav natančen mehanizem še vedno ni povsem pojasnjen, raziskave nakazujejo več možnih vzrokov:

 

1. Granulomi in poškodbe živcev – Sarkoidoza povzroča kopičenje granulomov (vnetja) v različnih tkivih, vključno z živčevjem. Ti granulomi lahko neposredno poškodujejo periferne živce, tudi tanka živčna vlakna.

 

2. Avtoimunski odziv – Sarkoidoza je bolezen, pri kateri imunski sistem napada lastna tkiva, kar lahko privede do avtoimunskega napada na živce.

 

3. Vnetni citokini – Vnetje lahko povzroči neravnovesje kemičnih signalov, ki vplivajo na živčne celice, in tako povzroči bolečino in motnje delovanja.

 

4. Motnje avtonomnega živčevja – Poškodbe tankih vlaken lahko motijo avtonomne funkcije, kar simptome še poslabša.

 

---

 

Težave pri gibanju in vsakodnevnem delovanju

 

Nevropatija tankih vlaken lahko resno vpliva na sposobnost gibanja in opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Bolniki se pogosto srečujejo s kombinacijo bolečine, šibkosti in senzoričnih motenj, kar lahko privede do:

 

1. Omejene gibljivosti zaradi bolečine

 

Intenzivna nevropatska bolečina v stopalih in nogah lahko onemogoči normalno hojo.

 

Bolečina je lahko prisotna tudi v mirovanju, kar še dodatno omejuje gibljivost.

 

2. Šibkosti in izgube koordinacije

 

Poškodbe tankih vlaken lahko povzročijo občutek negotovosti pri hoji, kot da noge »ne ubogajo«.

 

Bolniki imajo pogosto težave z ravnotežjem, kar poveča tveganje za padce.

 

Mišice lahko postanejo šibke in toge, zlasti po daljšem sedenju ali mirovanju.

 

3. Izgube občutka v stopalih in rokah

 

Bolniki imajo lahko težave pri hoji po neravnem terenu, ker slabo čutijo podlago.

 

Zmanjšano zaznavanje lahko poveča tveganje za poškodbe, ker bolnik ne čuti toplote, mraza ali pritiska na kožo.

 

4. Utrujenosti in izčrpanosti

 

Kronična bolečina in avtonomne motnje lahko povzročajo stalno utrujenost, ki je lahko prav tako onesposabljajoča kot sami nevrološki simptomi.

 

Utrujenost otežuje opravljanje osnovnih nalog, kot so hoja po stopnicah, dolgotrajno stanje ali vožnja avtomobila.

 

---

 

Priznavanje invalidnosti pri sarkoidozi in nevropatiji tankih vlaken

 

Ker so simptomi pogosto nevidni in jih je s standardnimi medicinskimi preiskavami težko izmeriti, je priznavanje invalidnosti pri bolnikih s sarkoidozo in NTV lahko zahtevno.

 

1. Dokazovanje diagnoze

 

Da bi bolnik uveljavil pravice iz invalidnosti, je treba zbrati podrobno zdravstveno dokumentacijo, vključno z:

 

Nevrološkimi preiskavami – čeprav standardni EMG in ENG pogosto ne pokažeta poškodb, lahko biopsija kože potrdi zmanjšanje števila tankih vlaken.

 

Kvantitativnim senzoričnim testiranjem (QST) – ki lahko pokaže zmanjšano zaznavanje temperature in bolečine.

 

Avtonomnimi testi – merjenjem znojenja, variabilnosti srčnega utripa in krvnega tlaka.

 

2. Funkcionalna ocena invalidnosti

 

Poleg zdravstvene dokumentacije se ocenjujejo bolnikove sposobnosti za:

 

Opravljanje vsakodnevnih dejavnosti (kuhanje, oblačenje, osebna higiena)

 

Samostojno gibanje in ohranjanje ravnotežja

 

Dolgotrajno sedenje, stanje in hojo

 

3. Psihološki vidiki invalidnosti

 

Kronična bolečina in utrujenost pogosto povzročata tesnobo in depresijo, kar dodatno zmanjšuje kakovost življenja.

 

Psihološki izvidi imajo lahko pomembno vlogo pri priznavanju invalidnosti.

 

---

 

Sklep

 

Sarkoidoza in nevropatija tankih vlaken lahko znatno zmanjšata kakovost življenja bolnikov, saj povzročata kronično bolečino, težave pri gibanju, utrujenost in avtonomne motnje. Priznavanje invalidnosti pri teh stanjih je pogosto dolgotrajen in zahteven postopek, vendar lahko ustrezna zdravstvena dokumentacija in funkcionalna ocena bolnikom pomagata uveljaviti pravice do ustrezne podpore in nadomestil.

 

Če imate simptome nevropatije tankih vlaken ali sarkoidoze, je pomembno, da se posvetujete s strokovnjaki, da boste dobili ustrezno diagnozo, zdravljenje in podporo pri uveljavljanju pravic iz invalidnosti.

 

Dino-Josip Ključarić

Sarkoidoza in nevropatija tankih vlaken (Small fiber neuropathy - SFN)

 

Se sprašujete, zakaj sarkoidoza povzroča tako močne bolečine v sklepih, čeprav ne gre za artritis?

Tu je odgovor iz znanstvenega članka, ki pojasnjuje vzroke bolečine.

***

Sarkoidoza in bolečina zaradi nevropatije tankih vlaken

Sarkoidoza je kronična vnetna bolezen, nevropatija tankih vlaken (SFN) pa je ena od onesposabljajočih in pogosto kroničnih manifestacij bolezni. SFN se kaže s periferno bolečino in simptomi avtonomnih motenj. Bolečina je lahko pekoča ali sunkovita. Poleg tega sta lahko prisotni alodinija in hiperestezija. Diagnoza se običajno postavi na podlagi kliničnih značilnosti v kombinaciji z nenormalnimi izvidi specializiranih preiskav. Cilj zdravljenja je pogosto zmanjšati bolečino, vendar je popolno olajšanje bolečine redko doseženo. Vloga TNF- α v patogenezi SFN pri sarkoidozi se zdi zanimiva za raziskovanje. Nova terapevtska sredstva, kot je ARA 290, nehematopoetski analog eritropoetina z močnimi protivnetnimi in tkivno zaščitnimi lastnostmi, so zanimiva za raziskovanje pri zdravljenju SFN pri sarkoidozi.

***

Nevropatija tankih vlaken

Nevropatija tankih vlaken (SFN) je motnja perifernih živcev ki selektivno prizadene tanko mielinizirana vlakna A δ in nemielinizirana vlakna C. Tanka živčna vlakna sodelujejo pri somatskih in avtonomnih funkcijah. Zato imajo lahko bolniki s SFN simptome nevropatske bolečine (NP) in avtonomnih motenj.

Poškodba ali izguba tankih somatskih živčnih vlaken povzroča pekočo bolečino, mravljinčenje ali odrevenelost, ki običajno prizadenejo okončine v smeri od distalnega proti proksimalnemu delu. Simptomi so običajno hujši ponoči in pogosto vplivajo na spanje. Ljudje včasih spijo z odkritimi nogami, ker ne prenesejo dotika posteljnine. Poleg tega je hoja lahko otežena zaradi bolečine ob pritisku na tla. Kadar so prizadeta avtonomna vlakna, lahko imajo bolniki suhe oči, suha usta, ortostatsko omotico, zaprtje, urinsko inkontinenco, spolne motnje, hiperhidrozo ali hipohidrozo ali rdečo oziroma belo spremembo barve kože. Nazadnje je lahko prisoten sindrom nemirnih nog, za katerega so značilni neprijetni občutki v nogah, ki se običajno pojavijo pred spanjem in povzročijo skoraj neustavljivo potrebo po gibanju.

 

Večina bolnikov trpi za od dolžine odvisno nevropatijo tankih vlaken (LD-SFSN): simptomi in znaki se začnejo razvijati v prstih na nogah in stopalih, nato postopoma napredujejo in prizadenejo distalne dele nog, konice prstov in roke. Od dolžine neodvisna nevropatija tankih vlaken (NLD-SFSN) ni tako pogosta kot LD-SFSN, težave pri bolnikih pa so neenakomerno razporejene. Prizadeti so lahko obraz, zgornje okončine ali trup, še preden so prizadete spodnje okončine. NLD-SFSN se pogosteje pojavlja pri ženskah in v mlajši starosti.

 

/POMEMBNO/ 

Diagnoza nevropatije tankih vlaken

Sindrom SFN je bil za zdravnike uganka zaradi nepojasnjenega nasprotja med hudo bolečino in odsotnostjo nevroloških ter elektrofizioloških ugotovitev. Najnovejši napredek diagnostičnih tehnik olajšuje objektivno potrditev klinične diagnoze in opredelitev prizadetosti vlaken. Vendar zlati standard za diagnozo SFN še ni na voljo. Diagnoza se običajno postavi na podlagi kliničnih značilnosti v kombinaciji z nenormalnimi izvidi specializiranih preiskav, ki med drugim vključujejo oceno gostote intraepidermalnih živčnih vlaken (IENFD) v biopsiji kože, preiskave zaznavanja temperature ter sudomotorične in kardiovagalne teste za avtonomna vlakna.

 

Poškodba ali izguba tankih somatskih živčnih vlaken povzroča pekočo bolečino, mravljinčenje ali odrevenelost, ki običajno prizadenejo okončine v smeri od distalnega proti proksimalnemu delu. Simptomi so običajno hujši ponoči in pogosto vplivajo na spanje. Ljudje včasih spijo z odkritimi nogami, ker ne prenesejo dotika posteljnine. Poleg tega je hoja lahko otežena zaradi bolečine ob pritisku na tla. Kadar so prizadeta avtonomna vlakna, lahko imajo bolniki suhe oči, suha usta, ortostatsko omotico, zaprtje, urinsko inkontinenco, spolne motnje, hiperhidrozo ali hipohidrozo ali rdečo oziroma belo spremembo barve kože. Nazadnje je lahko prisoten sindrom nemirnih nog, za katerega so značilni neprijetni občutki v nogah, ki se običajno pojavijo pred spanjem in povzročijo skoraj neustavljivo potrebo po gibanju.

 

Simptomi nevropatije tankih vlaken:

Senzorični simptomi 

Bolečina
Parestezije
Neprenašanje dotika posteljnine
Sindrom nemirnih nog

 

Simptomi avtonomnih motenj Hipo- ali hiperhidroza

Driska ali zaprtje
Urinska inkontinenca ali retenca
Gastropareza
Sindrom sicca
Zamegljen vid
Zardevanje obraza
Ortostatska intoleranca
Spolne motnje

 

Bolečina pri nevropatiji tankih vlaken je pogosto pekoča, žgoča ali zbadajoča.

Sindrom nemirnih nog je motnja, za katero so značilni neprijetni občutki v nogah, ki se običajno pojavijo pred spanjem in sprožijo skoraj neustavljivo potrebo po gibanju.

Večina bolnikov trpi za od dolžine odvisno nevropatijo tankih vlaken (LD-SFSN): simptomi in znaki se začnejo razvijati v prstih na nogah in stopalih, nato postopoma napredujejo in prizadenejo distalne dele nog, konice prstov in roke. Od dolžine neodvisna nevropatija tankih vlaken (NLD-SFSN) ni tako pogosta kot LD-SFSN, težave pri bolnikih pa so neenakomerno razporejene. Prizadeti so lahko obraz, zgornje okončine ali trup, še preden so prizadete spodnje okončine. NLD-SFSN se pogosteje pojavlja pri ženskah in v mlajši starosti

Diagnoza nevropatije tankih vlaken

Preiskave prevajanja po živcih, ki so ključne pri ocenjevanju drugih nevropatij (debelih vlaken), so pri SFN običajno normalne. Zato je bil sindrom SFN za zdravnike uganka zaradi nepojasnjenega nasprotja med hudo bolečino in odsotnostjo nevroloških ter elektrofizioloških ugotovitev. Najnovejši napredek diagnostičnih tehnik olajšuje objektivno potrditev klinične diagnoze in opredelitev prizadetosti vlaken. Vendar zlati standard za diagnozo SFN še ni na voljo. Diagnoza se običajno postavi na podlagi kliničnih značilnosti v kombinaciji z nenormalnimi izvidi specializiranih preiskav, ki med drugim vključujejo oceno gostote intraepidermalnih živčnih vlaken (IENFD) v biopsiji kože, preiskave zaznavanja temperature ter sudomotorične in kardiovagalne teste za avtonomna vlakna. Vendar imajo vse preiskave svoje omejitve.

Kvantitativno senzorično testiranje (QST) vključuje preiskovanje temperaturnega praga. Toplotni (hladno in toplo) in mehanski (taktilni in vibracijski) pragovi zaznavanja ocenjujejo delovanje tankih vlaken (vključno z osrednjimi potmi). Prag zaznavanja hladu (CDT) preverja delovanje vlaken A-delta, medtem ko se delovanje vlaken C ocenjuje s pragom zaznavanja toplote (WDT). Glavna omejitev QST je njegova psihofizična narava. Zato lahko simuliranje in drugi neorganski dejavniki vplivajo na rezultate preiskave.

Za objektivno preiskovanje tankih živčnih vlaken so razvili lasersko izvabljene potenciale (LEP) in toplotno izvabljene potenciale (CHEP). Dobro je ugotovljeno, da tako lasersko kot kontaktno toplotno draženje aktivirata termonociceptivne kožne živce. Čeprav pozornost in drugi kognitivni procesi vplivajo na amplitudo lasersko izvabljenih potencialov (LEPs) in potencialov, izvabljenih s kontaktno toploto (CHEPs), te preiskave zagotavljajo pomembne informacije o funkcionalnem stanju nociceptivnih končičev.

Pri CHEPs se uporablja termodni stimulator s toplotno folijo, ki doseže temperaturo 53°C s hitrostjo 70°C/s. Pokazalo se je, da imajo bolniki s senzorično nevropatijo nižje amplitude CHEP, kar je povezano z drugimi preiskavami SFN.

Več raziskav je poudarilo pomen ocenjevanja gostote intraepidermalnih živčnih vlaken (IENFD) z uporabo imunofluorescenčnega barvanja PGP-9.5 v biopsiji kože pri ocenjevanju SFN.

Epidermalni živci so distalni končiči majhnih nevronov ganglijev dorzalnih korenin, ki prebijajo dermoepidermalno bazalno membrano in prodirajo v povrhnjico. Odkritje protiteles proti nevropeptidnemu proteinskemu genskemu produktu (PGP) je omogočilo učinkovito barvanje živčnih vlaken.

***

Zdravljenje

Čeprav se pri tej bolezni pogosto uporabljajo alternative kortikosteroidom, kortikosteroidi ostajajo temelj zdravljenja sarkoidoze. Pri kronični odporni sarkoidozi so uporabljali imunosupresivna sredstva (klorambucil, ciklofosfamid, metotreksat, ciklosporin, azatioprin), anticitokinska sredstva (talidomid, pentoksifilin), antimalarike (klorokin, hidroksiklorokin), melatonin in monoklonska protitelesa (infliksimab).

***

SFN bolnike onesposablja, bolečino pa je pogosto težko zdraviti. SFN močno vpliva na kakovost življenja in bolnika pogosto invalidizira.

 

Vir: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3523152/

Rating: 0 stars
0 votes