SARKOIDNI ARTRITIS
1. Akutni
V veliki večini primerov ima akutni sarkoidni artritis benigen, samoomejujoč potek, z minimalnim uničenjem sklepov ali brez njega. Povprečno trajanje simptomov je približno 2 do 3 mesece, večina bolnikov pa doseže remisijo v 6 mesecih po prejemu nesteroidnih protivnetnih zdravil ali steroidov.
Akutni sarkoidni artritis se pogosto pojavlja v okviru Löfgrenovega sindroma, ki je opredeljen kot triada nodoznega eritema, obojestranske hilarne limfadenopatije in prisotnosti artritisa ali artralgije. V nekaterih študijah so opazili sezonsko povezanost s prvim pojavom akutnega sarkoidnega artritisa. Dokazi kažejo, da so prvi pojavi zgoščeni spomladi, kar je pomembna razlika v primerjavi z drugimi artritisi, ki se običajno pojavljajo enakomerno skozi vse leto.
2. Kronični sarkoidni artritis
-običajno se pojavlja v okviru sistemske sarkoidoze. Kronični sarkoidni artritis navadno prizadene kolena, gležnje, zapestja, roke in/ali stopala. Uničenje sklepa ali Jaccoudova deformacija, kadar se pojavi, je posledica vztrajnega vnetja. Prisotni so lahko tudi sklepni izlivi, sinovitis ali celo nodularno razraščanje sinovije, ki se kaže kot znotrajsklepna masa v kolenu. Diferencialna diagnoza kroničnega sarkoidnega artritisa vključuje reaktivni artritis in revmatoidni artritis, na kar je treba pomisliti zlasti ob simetrični prizadetosti in povišanem revmatoidnem faktorju. Analiza sinovijske tekočine pri sarkoidnem artritisu običajno pokaže blažji vnetni infiltrat kot pri revmatoidnem ali infekcijskem artritisu, čeprav je za dokončno razlikovanje revmatoidnega artritisa od sarkoidnega artritisa včasih potrebna biopsija sinovije.
SARKOIDNI ARTRITIS
Avatar Janet Stewart, MSc
Janet Stewart, MSc | 10. marca 2017
Nova študija, ki raziskuje pogostost in značilnosti sarkoidne artropatije, pri kateri sarkoidozo spremlja bolezen sklepov, je pokazala, da ima večina bolnikov s sarkoidozo tudi sarkoidni artritis.
Študija " Klinične značilnosti sarkoidne artropatije na podlagi prospektivne kohortne študije " je bila objavljena v reviji Therapeutic Advances in Musculoskeletal Disease .
Vzrok sarkoidoze ni znan, vendar vključuje nenormalno aktivacijo imunskega sistema, ki povzroči nastanek granulomov (granulomi so skupki belih krvnih celic, imenovanih makrofagi, v tkivih), ki lahko prizadenejo različne dele telesa in pri različnih bolnikih povzročijo vrsto simptomov. Sarkoidni artritis (artritis je boleče vnetje sklepov) se pojavi v nekaterih primerih sarkoidoze.
Sarkoidoza je pri afroameriškem prebivalstvu v ZDA običajno hujša kot pri belem prebivalstvu in je tudi pogostejša (35,5 v primerjavi z 10,9 na 100 000 ljudi).
Študija je vključila 114 bolnikov (36 moških) s sarkoidozo; 106 od teh bolnikov je imelo bolečine v sklepih. Sarkoidni artritis so diagnosticirali pri 71 bolnikih, večinoma s prizadetostjo dveh do štirih sklepov (oligoartritis). Enajst bolnikov je imelo tudi druge revmatske bolezni (bolezni, ki prizadenejo sklepe ali vezivno tkivo).
Pri večini bolnikov (78,9%) je artritis izginil v šestih tednih. Večino bolnikov so kratek čas zdravili z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili ali peroralnimi steroidnimi zdravili. O artritisu, ki je trajal več kot šest tednov, so poročali pri 24 (21,1%) bolnikih.
„Akutni sarkoidni artritis so zabeležili pri 71 (62,3%) bolnikih, kronični artritis pa se je pojavil pri 24 (21,1%) bolnikih. Oligoartritis je bil najpogostejši vzorec prizadetosti sklepov, izrazita značilnost pa je bil obojestranski artritis gležnjev. Prognoza sarkoidne artropatije je bila na splošno ugodna, saj je artritis pri večini bolnikov izzvenel v šestih tednih,” so zapisali avtorji.
Artritis se je pogosteje pojavljal pri ženskah. Pogosteje se je pojavljal tudi pri bolnikih z nodoznim eritemom, še enim stanjem, opaženim pri 53 bolnikih, za katero so značilni rdeči vozliči na golenih.
Vnetni artritis se pojavlja pri večini bolnikov s sarkoidozo. Akutni artritis z obojestransko prizadetostjo gležnjev je najpogostejši vzorec sarkoidne artropatije. Sarkoidoza lahko posnema številne primarne revmatske bolezni ali pa obstaja sočasno z njimi.” je sklenila skupina in dodala, da je treba pri bolnikih s sarkoidozo, ki imajo težave z mišično-skeletnim sistemom, razmisliti o diagnozi sarkoidne artropatije.