Cilj študije je bil proučiti pljučno glivno in bakterijsko populacijo pri osebah s sarkoidozo v primerjavi z zdravimi kontrolnimi osebami ter morebitne povezave s protimikrobnimi peptidi.

Zaključki

Bolniki s sarkoidozo imajo drugačen bakterijski in glivni profil v pljučih, z nižjo koncentracijo protimikrobnih peptidov, kar kaže na medsebojno delovanje mikrobiote in prirojenega imunskega sistema. Ali je disbioza patogenetski mehanizem, je treba še potrditi.

Pljučna bakterijska in glivna mikrobiota bolnikov s sarkoidozo je spremenjena v primerjavi z zdravimi kontrolnimi osebami. A ne le to: poleg disbioze je prisotno tudi manjše izražanje protimikrobnih peptidov, kar vodi do hipoteze o povezavi z imunskim sistemom. Vendar je treba še ugotoviti, ali je te spremembe mogoče obravnavati kot del patološkega mehanizma.

To je zaključek študije Kristel S. Knudsen in sodelavcev z Univerze v Bergnu (Norveška), nedavno objavljene v reviji Microbiome.

Čeprav so lahko prizadeti vsi organi, so glavna tarča pljuča. Med vzroki, čeprav so različni in negotovi, bi lahko bil tudi spremenjen mikrobiom, vendar so študije o tem trenutno redke. 

Protimikrobni peptidi in proteini (AMP) so ključni elementi prirojenega imunskega sistema proti patogenom dihal. Da bi ta vidik bolje raziskali, so raziskovalci vključili bolnike s sarkoidozo (n=35) in zdrave kontrolne osebe (n=35) ter primerjali bakterijski in glivni profil ter koncentracijo AMP v tekočini za izpiranje ustne votline (izpirek ustne votline, OW) in alveolov (zaščiteni bronhoalveolarni izpirek, PBAL). V nadaljevanju so predstavljene ugotovitve.

Kaj izhaja iz študije

Na podlagi taksonomskega profila so ugotovili, da se glivna in bakterijska mikrobna sestava razlikuje glede na skupino in vrsto vzorca (ustni izpirek; alveolarni izpirek) na ravni razreda in rodu.

Zlasti:

-med razredi je bil Saccharomycetes najbolj zastopan v kraljestvu gliv v vzorcih OW obeh skupin in v PBAL kontrolnih oseb

-v PBAL bolnikov so bili taksoni širše porazdeljeni, z večjo pogostnostjo Eurotiomycetes in Malasseziomycetes

-rod Candida je bil najštevilčnejši v vzorcih OW ne glede na skupino. Vendar je bil v PBAL bolnikov manj izražen kot pri kontrolnih osebah

-Aspergillus pa je pokazal največje izražanje v PBAL bolnikov, medtem ko ga pri kontrolnih osebah skoraj niso zaznali

nižje ravni Saccharomycetes v vzorcih PBAL in Sordariomycetes v OW bolnikov 

-Ugotovljeno je bilo, da sta Firmicutes in Bacteroidetes prevladujoča rodova, Streptococcus, Prevotella in Veillonella pa rodovi v obeh skupinah

-značilno manjše izražanje Abscondibacteria v PBAL in Fusobacteria v OW bolnikov; pri Stomatobacteria in Synergistia pa je bilo značilno večje

Primerjava mikrobne raznolikosti pa je pokazala:

1. raznolikost alfa, povezana s kraljestvom gliv, ni pokazala značilnih razlik med skupinama. Razlike pa so bile pri raznolikosti beta v vzorcih OW in PBAL

2. bakterijska raznolikost bolnikov je bila značilno zmanjšana

Nazadnje je vsebnost protimikrobnih peptidov in proteinov pokazala značilno nižje vrednosti pri bolnikih, čeprav ni bilo ugotovljene korelacije z mikrobno raznolikostjo alfa ali protibakterijskimi sestavinami, kot sta Hbd-1/2 ali SPL1.

Zaključki

V tej študiji je bila torej prikazana sprememba bakterijske in glivne raznolikosti med bolniki s sarkoidozo in kontrolno skupino ter ravni protimikrobnih peptidov v spodnjih dihalih. 

Zdi se, da je disbioza mikrobiote dihal vpletena v patologije, čeprav je treba še ugotoviti, ali je eden od vzrokov ali posledica.

Vir: 

https://microbioma.it/pneumologia/sarcoidosi-studio-indaga-possibile-ruolo-del-microbiota-polmonare/