Sarkoidoza kostnega mozga
Nepravilnosti v številu krvnih celic lahko kažejo na prizadetost kostnega mozga pri sarkoidozi, nakazuje poročilo
Avtorica: dr. Alejandra Viviescas
Spremembe v številu krvnih celic pri ljudeh s sarkoidozo lahko kažejo, da je bolezen prizadela kostni mozeg, nakazuje poročilo o primeru.
Zdravniki bi zato morali upoštevati ta klinični znak, da bi pripomogli k zgodnji diagnozi in preprečili nadaljnje zaplete.
Študija »Prizadetost kostnega mozga pri sarkoidozi: težko prepoznavna zunajpljučna manifestacija« je bila objavljena v reviji Journal of Community Hospital Internal Medicine Perspectives.
Sarkoidoza lahko prizadene številne organe in ima zato različne pojavne oblike, kar otežuje diagnosticiranje. V več kot 90% primerov bolezen prizadene pljuča, lahko pa se pojavi tudi v predelih, ki vključujejo jetra, srce, črevesje in kosti.
V približno 10% primerov sarkoidoza prizadene kostni mozeg, spremeni število različnih krvnih celic in povzroči simptome, kot so povečana vranica, izguba telesne teže, vročina in utrujenost.
Raziskovalci so poročali o primeru 51-letne Afroameričanke, pri kateri so predhodno diagnosticirali sarkoidozo kože (kožno sarkoidozo), ki je pozneje prizadela kostni mozeg in pljuča.
Bolnica je prišla v bolnišnico, ker je dva tedna čutila pekoč občutek pod koleni. Imela je tudi rahlo povišano telesno temperaturo, kronični suhi kašelj in zmanjšan apetit, v zadnjih dveh letih pa je nenamerno izgubila 30 funtov. Njeni življenjski znaki so bili normalni.
Laboratorijske preiskave so pokazale zmanjšano število belih in rdečih krvnih celic, pomanjkanje železa, mejno anemijo, zvišane ravni vnetnih krvnih celic in povišane vnetne označevalce, kot je C-reaktivni protein.
Telesni pregled in slikovne preiskave so pokazali, da ima bolnica vozlič v pljučih, bezgavke nenormalne velikosti ter povečana jetra in vranico. Ti simptomi so nakazovali, da je sarkoidoza, ki je sprva prizadela le kožo, napredovala na druge organe.
Diagnoza je bila potrjena, ko so zdravniki v biopsijskih vzorcih bolničinih pljuč in kostnega mozga opazili granulome, skupke vnetnih celic, značilne za sarkoidozo. Ekipa je iskala tudi znake sarkoidoze v živčevju, vendar jih ni našla.
Bolnico so nato zdravili s peroralnim prednizonom, kortikosteroidom, ki preprečuje vnetje in zavira imunski sistem.
»Kolikor nam je znano, ni randomiziranih kontroliranih raziskav, ki bi primerjale različne terapevtske strategije [za sarkoidozo kostnega mozga]. Prednizon ostaja temelj zdravljenja,« je izjavila ekipa.
Na podlagi tega poročila o primeru so raziskovalci poudarili pomen spremljanja napredovanja sarkoidoze in iskanja sekundarnih simptomov, saj bi lahko v tem primeru pomanjkanje spremljanja omogočilo širjenje bolezni s kože na druge organe.
Po mnenju ekipe sarkoidoza kostnega mozga »predstavlja redko manifestacijo zunajpljučne sarkoidoze in je pogostejša pri ženskah in Afroameričanih. Nepojasnjene citopenije [spremembe krvnih celic], čeprav so nespecifične, so lahko edina ugotovitev, zato bi morali kliniki ohranjati visoko stopnjo suma.«