Zlomi kosti hrbtenice predstavljajo tveganje in so pogosti pri bolnikih s sarkoidozo

Rentgensko slikanje prsnega koša in testi pljučne funkcije lahko pomagajo opredeliti tveganje za zlome: študija

Zlomi kosti, zlasti kosti hrbtenice, so pogost zaplet pri osebah s sarkoidozo, kaže študija, v kateri so ocenili skoraj 400 bolnikov.

Podatki so pokazali, da sta prizadetost pljuč, povezana s sarkoidozo, in zmanjšana pljučna funkcija dejavnika tveganja za večje zlome kosti.

Rentgenske slike prsnega koša, s katerimi se preučuje prizadetost pljuč, in testi pljučne funkcije lahko pomagajo opredeliti tveganje za zlome kosti pri bolnikih s sarkoidozo, so opozorili raziskovalci.

Podrobnosti analize raziskovalne skupine so bile objavljene v študiji » Osteoporoza in večji zlomi zaradi krhkosti (MOF) pri bolnikih s sarkoidozo: povezanost z resnostjo bolezni « v reviji Aging Clinical and Experimental Research.

 

Osteoporoza je pri sarkoidozi pogosta zaradi uporabe kortikosteroidov

Pri sarkoidozi se v različnih tkivih in organih, vključno s pljuči, jetri, srcem, črevesjem, mišicami in možgani, tvorijo skupki nenormalno aktiviranih imunskih celic, imenovani granulomi. Sčasoma lahko ti granulomi otrdijo in povzročijo trajne poškodbe tkiv.

Sarkoidoza lahko zaradi kroničnega vnetja, povezanega z boleznijo, prizadene tudi kosti. Poleg tega kortikosteroidi - zdravila, ki se uporabljajo za obvladovanje nenormalnih imunskih odzivov - povzročijo, da kosti postanejo bolj krhke in bolj nagnjene k zlomom ali prelomom, kar imenujemo osteoporoza.

Kljub temu so po navedbah raziskovalcev z Univerze v Sieni v Italiji »poročila o izgubi kostnih mineralov ali večjem osteoporotičnem zlomu (MOF) pri sarkoidozi redka in imajo nasprotujoče si izide«.

Da bi odgovorili na ta odprta vprašanja, so univerzitetni znanstveniki pri 382 bolnikih s sarkoidozo ocenili anamnezo zlomov kosti in mineralno kostno gostoto, ki je merilo trdnosti kosti. Skupina je preučila tudi dejavnike, ki lahko prispevajo k zlomom kosti pri sarkoidozi.

»Kolikor vemo, je to prva študija, ki je ocenila razširjenost in klinični vpliv MOF v veliki kohorti [skupini] bolnikov s sarkoidozo,« so poudarili raziskovalci.

V enocentrično študijo je bilo vključenih skupno 229 žensk in 153 moških. Njihova povprečna starost je bila 55,8 leta.

Ker je starost dobro znan dejavnik tveganja za osteoporozo, ni presenetljivo, da so bili bolniki z večjimi zlomi starejši od tistih brez njih (povprečno 60,7 v primerjavi s 54,3 leta).

 

Zlomi hrbtenice so bili daleč najpogostejši zlomi v študiji

Skupno je 90 bolnikov (23,6%) imelo večji zlom zaradi osteoporoze, 52 pa jih je poročalo o več kot enem zlomu v preteklosti. Večina zlomov - skupno 81 - se je zgodila v kosteh hrbtenice, imenovanih tudi vretenca. Bistveno manj zlomov se je zgodilo v kosteh udov: sedem v zapestju, pet v nadlahtnici oziroma humerusu in štirje v stegnenici oziroma femurju.

»Pomembna ugotovitev te študije je, da je približno četrtina bolnikov s sarkoidozo imela [večji zlom], več kot petina pa vsaj en zlom vretenca,« so zapisali raziskovalci.

Kot so ocenili z neinvazivno metodo, imenovano dvoenergijska rentgenska absorpciometrija, je bila kostna gostota pri bolnikih z zlomi bistveno nižja kot pri tistih brez zlomov, zlasti v vratu stegnenice, ki je na zgornjem delu stegnenice, in v celotnem kolku. Čeprav je bila tudi kostna gostota spodnjega (ledvenega) dela hrbtenice nižja, razlika ni bila statistično značilna.

Raziskovalci so izvedli statistično prilagoditev glede na starost in indeks telesne mase (BMI), ki je merilo telesne teže glede na višino. Poleg tega je zmanjšana kostna gostota vratu stegnenice, celotnega kolka in ledvene hrbtenice značilno povezana z nižjo difuzijsko kapaciteto za ogljikov monoksid, znano kot DLCO. DLCO ocenjuje sposobnost pljuč za prenos kisika iz zraka v krvni obtok.

Na podlagi teh ugotovitev je skupina preučila rentgenske slike prsnega koša bolnikov. Razširjenost večjih zlomov je bila večja pri bolnikih s prizadetostjo pljuč, povezano s sarkoidozo, kot pri tistih brez nje (28,3 v primerjavi z 19,2%), je ugotovila skupina.

Raziskovalci so nato izvedli statistično analizo, prilagojeno dejavnikom, ki lahko vplivajo na rezultate, vključno s spolom, BMI, vitaminom D v krvi, pljučno funkcijo in prizadetostjo pljuč, zdravljenjem sarkoidoze in odmerkom kortikosteroidov.

Ti izračuni so pokazali, da so nižje vrednosti DLCO povezane z večjim tveganjem za osteoporozo, prav tako tudi višji BMI. Poleg tega so bili večja prizadetost pljuč, nižja skupna kostna gostota kolka in manj zdravljenja sarkoidoze povezani z večjim številom večjih osteoporotičnih zlomov.

»Naši podatki, pridobljeni pri veliki skupini bolnikov s sarkoidozo, potrjujejo, da MOF, zlasti pa zlom vretenca, predstavljajo pogost in pomemben zaplet pri bolnikih z zmerno/hudo sarkoidozo,« so sklenili avtorji.

 

Vir: https://sarcoidosisnews.com/news/spinal-bone-fractures-common-sarcoidosis-patients-study-finds/#:~:text=Bone%20fractures%2C%20particularly%20those%20of,factors%20for%20major%20bone%20fractures.