Sarkoidoza in vlažnost zraka

Menjavanje letnih časov lahko predstavlja izziv za ljudi z zdravstvenimi težavami.

Prehud mraz lahko povzroči krče, previsoka temperatura toplotni šok, spremembe zračnega tlaka pa glavobole in revmatične bolečine...

Bolniki s sarkoidozo se srečujejo s še enim izzivom! Vlažnost zraka lahko na številne načine neugodno vpliva na zdravje ljudi z avtoimunskimi boleznimi. Vsaka sprememba v okolju sproži odziv imunskega sistema.

Zakaj je treba biti pri zmerni temperaturi in zdravi vlažnosti zraka?

Najvišja točka nastajanja vlage je pri 16.5°C. 

Če prehajate iz toplega v hladen prostor, v katerem je temperatura nižja od te vrednosti, ali obratno, bo sprememba temperature povzročila kondenzacijo oziroma vlago v vaših dihalnih organih (nos, obnosne votline, sapnik, pljuča).

Megla in vlažno vreme v naravi bosta še močneje vplivala na zdravje.

Vlažen zrak se zdi gost in vaše telo bo izpostavljeno oteženemu dihanju, ki ga morda ne boste takoj opazili. Morda boste potrebovali več kisika in se počutili utrujeni ter brez sape (zadihanost). 

Bolniki s pljučno sarkoidozo bi lahko v prsnem košu občutili celo »rezanje«.

Vlažen zrak spodbuja rast plesni in pršic, ki imajo rade vlažno in toplo okolje. To lahko povzroči alergije, ki sprožajo različne neželene simptome sarkoidoze.

Znano je, da se v vlažnem zraku mikroorganizmi, virusi in bakterije prenašajo hitreje, zato se okužbe lažje širijo. Zato bodo ljudje s katero koli drugo obliko sarkoidoze zaradi močno oslabljenega imunskega sistema še posebej ogroženi.

Priporočilo za hladnejše dni (zlasti zjutraj in zvečer) je nošenje šala ali maske čez usta in nos, manj prehajanja iz ogrevanih v hladne prostore (ali na prosto) in obratno, izogibanje gibanju v prostorih z večjim številom ljudi ter vzdrževanje vlažnosti zraka v prostoru, v katerem bivamo, med 40% in 60% (ker ogrevanje preveč izsuši zrak v prostoru, kar izsušuje in draži tudi sluznico ter spodbuja viroze, gripo...).

Dino-Josip Ključarić