Zlomi vretenc predstavljajo tveganje in
so pogosti pri bolnikih s sarkoidozo
Rentgenski posnetki prsnega koša in preiskave pljučne funkcije lahko pomagajo opredeliti tveganje za zlome: raziskava
Zlomi kosti, zlasti tistih v hrbtenici, so pogost zaplet pri ljudeh s sarkoidozo, kaže raziskava, ki je ocenila skoraj 400 bolnikov.
Podatki so pokazali, da sta prizadetost pljuč, povezana s sarkoidozo, in zmanjšana pljučna funkcija dejavnika tveganja za večje zlome kosti.
Rentgenski posnetki prsnega koša, s katerimi preučujejo prizadetost pljuč, in preiskave pljučne funkcije lahko pomagajo opredeliti tveganje za zlome kosti pri bolnikih s sarkoidozo, so ugotovili raziskovalci.
Podrobnosti analize skupine so bile objavljene v raziskavi »Osteoporoza in večji zlomi zaradi krhkosti (MOF) pri bolnikih s sarkoidozo: povezanost z resnostjo bolezni«, objavljeni v reviji Aging Clinical and Experimental Research
Osteoporoza je pri sarkoidozi pogosta zaradi uporabe kortikosteroidov
Pri sarkoidozi se v različnih tkivih in organih, vključno s pljuči, jetri, srcem, črevesjem, mišicami in možgani, tvorijo skupki nenormalno aktiviranih imunskih celic, imenovani granulomi. Sčasoma se lahko ti granulomi strdijo in povzročijo trajno poškodbo tkiva.
Sarkoidoza lahko prizadene tudi kosti zaradi kroničnega vnetja, povezanega z boleznijo. Poleg tega kortikosteroidi, zdravila za nadzor nenormalnih imunskih odzivov, povzročajo, da postanejo kosti krhkejše in bolj nagnjene k pokom ali zlomom, kar imenujemo osteoporoza.
Kljub temu so »poročila o izgubi kostnih mineralov ali večjih osteoporotičnih zlomih (MOF) pri sarkoidozi redka in imajo nasprotujoče si izide«, navajajo raziskovalci Univerze v Sieni v Italiji.
Da bi odgovorili na ta odprta vprašanja, so univerzitetni znanstveniki pri 382 bolnikih s sarkoidozo ocenili anamnezo zlomov kosti in mineralno kostno gostoto, merilo trdnosti kosti. Skupina je preučila tudi dejavnike, ki lahko prispevajo k zlomom kosti pri sarkoidozi.
»Kolikor nam je znano, je to prva raziskava, ki je ocenila razširjenost in klinični vpliv MOF v veliki kohorti [skupini] bolnikov s sarkoidozo,« so poudarili raziskovalci.
V enocentrično raziskavo je bilo vključenih skupno 229 žensk in 153 moških. Njihova povprečna starost je bila 55,8 leta.
Ni presenetljivo, saj je starost dobro znan dejavnik tveganja za osteoporozo, da so bili bolniki z večjimi zlomi starejši od tistih brez zlomov (povprečno 60,7 v primerjavi s 54,3 leta).
Zlomi vretenc so bili v raziskavi daleč najpogostejši
Skupno 90 bolnikov (23,6%) je imelo večji zlom zaradi osteoporoze, 52 pa jih je navedlo več kot en zlom v preteklosti. Večina zlomov, skupno 81, se je zgodila v kosteh hrbtenice, imenovanih tudi vretenca. Bistveno manj zlomov se je zgodilo v kosteh udov: sedem v zapestju, pet v nadlahtnici oziroma humerusu in štirje v stegnenici oziroma femurju.
»Pomembna ugotovitev te raziskave je, da je približno četrtina bolnikov s sarkoidozo imela [večji zlom], več kot petina pa vsaj en zlom vretenca,« so zapisali raziskovalci.
Kot so ocenili z neinvazivno metodo, imenovano dvoenergijska rentgenska absorpciometrija, je bila kostna gostota pri bolnikih z zlomi bistveno nižja kot pri tistih brez zlomov, zlasti v vratu stegnenice, ki je na zgornjem delu stegnenice, in v celotnem kolku. Čeprav je bila nižja tudi kostna gostota spodnjega (ledvenega) dela hrbtenice, razlika ni bila statistično značilna.
Raziskovalci so opravili statistično prilagoditev za starost in indeks telesne mase (BMI), merilo telesne teže glede na višino. Po tej prilagoditvi je bila zmanjšana kostna gostota vratu stegnenice, celotnega kolka in ledvene hrbtenice značilno povezana z nižjo difuzijsko kapaciteto za ogljikov monoksid, znano kot DLCO. DLCO ocenjuje sposobnost pljuč za prenos kisika iz zraka v krvni obtok.
Pomembna ugotovitev te raziskave je, da je približno četrtina bolnikov s sarkoidozo imela [večji zlom], več kot petina pa vsaj en zlom vretenca.
Na podlagi teh ugotovitev je skupina preučila rentgenske posnetke prsnega koša bolnikov. Ugotovila je, da je bila razširjenost večjih zlomov večja pri bolnikih s prizadetostjo pljuč, povezano s sarkoidozo, kot pri tistih brez nje (28,3 v primerjavi z 19,2%).
Raziskovalci so nato opravili statistično analizo s prilagoditvijo za dejavnike, ki lahko vplivajo na rezultate, vključno s spolom, BMI, vitaminom D v krvi, pljučno funkcijo in prizadetostjo pljuč, zdravljenjem sarkoidoze in odmerkom kortikosteroidov.
Ti izračuni so pokazali, da so bile nižje vrednosti DLCO povezane z večjim tveganjem za osteoporozo, prav tako višji BMI. Poleg tega so bili večja prizadetost pljuč, nižja kostna gostota celotnega kolka in manj zdravljenj sarkoidoze povezani z večjim številom večjih osteoporotičnih zlomov.
»Naši podatki, pridobljeni pri veliki skupini bolnikov s sarkoidozo, potrjujejo, da so MOF, zlasti zlomi vretenc, pogost in pomemben zaplet pri bolnikih z zmerno/hudo sarkoidozo,« so sklenili avtorji.
Vir:
https://sarcoidosisnews.com/news/spinal-bone-fract
ures-common-sarcoidosis-patients-study-finds/
