Erithema nodosum - Nodozni eritem
Eden od treh simptomov sarkoidoze, Löfgrenovega sindroma
Erithema nodosum - Nodozni eritem je posebna oblika panikulitisa, za katero so značilni boleči, rdeči ali vijoličasti, tipni podkožni vozliči na golenih, včasih pa tudi drugod. Pogosto se pojavi ob osnovni sistemski bolezni, zlasti streptokoknih okužbah, sarkoidozi in tuberkulozi.
Erythema nodosum (EN) prizadene predvsem ljudi v dvajsetih in tridesetih letih življenja, lahko pa se pojavi v kateri koli starosti; pogosteje so prizadete ženske. Etiologija ni znana, vendar zaradi pogoste povezanosti EN z drugimi boleznimi sumijo na imunsko reakcijo. Najpogostejše med temi boleznimi so streptokokne okužbe (zlasti pri otrocih), sarkoidoza in tuberkuloza. Drugi možni sprožilci so druge bakterijske okužbe (Yersinia, Salmonella, mikoplazma, klamidija, lepra, venerični limfogranulom), glivične okužbe (kokcidioidomikoza, blastomikoza, histoplazmoza) in virusne okužbe (Epstein–Barr, hepatitis B); uporaba zdravil (sulfonamidi, jodidi, bromidi, peroralni kontraceptivi); vnetna črevesna bolezen; hematološke in solidne maligne bolezni ter nosečnost. Do tretjine primerov je idiopatskih.
EN se kaže z eritematoznimi, bolečimi plaki ali vozliči, ki jih spremljajo vročina, slabo počutje in artralgija. Diferencialna diagnoza vključuje druge oblike panikulitisa in vaskulitis.
Diagnoza se postavi na podlagi klinične slike, vendar mora EN spodbuditi preiskave za ugotavljanje osnovnih vzrokov. Te lahko vključujejo biopsijo, kožno testiranje (PPD ali niz testov za anergijo), antinuklearna protitelesa, celotno krvno sliko, rentgensko slikanje pljuč ter titer antistreptolizina O ali bris žrela s kulturo povzročitelja. Sedimentacija eritrocitov (SE) je pogosto visoka.
Nodozni eritem skoraj vedno izzveni spontano. Zdravi se s počitkom v postelji, dvigom prizadete okončine, hladnimi obkladki in nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (NSAR). Vnetje lahko ublaži kalijev jodid v odmerku 300–500 mg peroralno 3-krat na dan. Sistemski kortikosteroidi so učinkoviti, vendar so skrajni ukrep, saj lahko poslabšajo osnovno prikrito okužbo. Če se odkrije osnovni vzrok, ga je treba zdraviti.
