Hormoni nadledvičnih žlez

Hormone skorje nadledvičnih žlez imenujemo s skupnim imenom kortikosteroidi, ki jih glede na biološke značilnosti delimo v tri skupine (glukokortikoidi, mineralokortikoidi, spolni steroidi.)

GLUKOKORTIKOIDI - najpomembnejši in najbolj zastopan je kortizol (hidrokortizon), ki vpliva na presnovo ogljikovih hidratov (glukoze), beljakovin in maščob. V stresnih stanjih se izloča v povečanih količinah.

MINERALOKORTIKOIDI - aldosteron, ki nadzoruje presnovo vode in soli.

SPOLNI STEROIDI - androgeni, estrogeni in progesteron, ki se izločajo v majhnih količinah, večinoma pa nastajajo v spolnih žlezah.

Povišana raven kortizola v daljšem obdobju izčrpava nadledvični žlezi. Ker ne moreta več proizvesti toliko hormonov, »kolikor jima vsak dan postrežemo s stresom«, nastanejo motnje v presnovi ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin in elektrolitov ter spremembe v tkivu same žleze ali njeno povečanje (hiperplazija).

Najpogostejši učinki kortizola na presnovo:

- v nasprotju z inzulinom preprečuje porabo glukoze v celicah, zato se koncentracija glukoze v krvi poveča (hiperglikemija)

- poveča se tvorba glukoze iz aminokislin v jetrih (glukoneogeneza)

- zmanjša se proizvodnja (biosinteza) beljakovin v celicah, zlasti v mišicah, kosteh in limfatičnih organih

- spodbuja se razgradnja beljakovin v mišicah in kosteh, kar povzroča izgubo mišične mase in pospešuje osteoporozo; raven beljakovin v tkivih se zmanjša, v krvi in jetrih pa poveča.

Ker so beljakovine zgrajene iz aminokislin, jetra njihov povečan dotok izkoriščajo za tvorbo glukoze. Zaradi povečanega izgubljanja beljakovin se zmanjša mišična moč in pojavi mišična šibkost.

Osteoporoza je posledica povečane resorpcije kosti, zmanjšane aktivnosti celic, ki gradijo kost (osteoblastov), in zmanjšanih zalog kalcija. Izločanje kalcija z urinom se poveča, zato lahko nastanejo tudi ledvični kamni.

- pospeši se mobilizacija maščobnih kislin iz podkožnega maščevja, kar povzroči povečanje koncentracije prostih maščobnih kislin v krvi ter kopičenje maščevja na trupu in vratu ter okoli potrebušnice in notranjih organov (centralna ali trebušna debelost).

Kortizol (hidrokortizon)

-je steroidni hormon,
-vpliva na presnovo beljakovin tako, da razgrajuje beljakovine iz mišic in drugih tkiv. Tako nastajajo aminokisline, iz katerih jetra tvorijo druge beljakovine, ki jih organizem potrebuje.
-Je protivnetni hormon (glukokortikoid), ki pomembno vpliva na tvorbo glukoze v krvi,
-izloča se kot odziv na izločanje adrenokortikotropnega hormona (ACTH)
-imenujemo ga stresni hormon, ker se izloča glede na raven psihičnega ali fizičnega stresa kot posledica izločanja adrenokortikotropnega hormona (ACTH),
-kortizol v jetrih poveča glukoneogenezo (tvorbo glukoze iz aminokislin in drugih spojin)
-obstaja v sintetičnih spojinah (zdravila, kot je Medrol)

Težave pri delovanju nadledvične žleze
(Nadledvična insuficienca)

1. Primarna nadledvična insuficienca (AI) ali Addisonova bolezen

To je redko stanje, pri katerem nadledvični žlezi ne delujeta pravilno in ne moreta proizvesti dovolj kortizola. Proizvodnja aldosterona in androgenov (drugih dveh vrst steroidnih hormonov, ki jih proizvajata nadledvični žlezi) je najpogosteje nizka.
Vzrok je najpogosteje avtoimunska bolezen.

2. Sekundarna nadledvična insuficienca

Pojavi se, ko hipofiza nadledvičnima žlezama ne sporoča, naj proizvajata kortizol. Proizvodnja aldosterona je pri sekundarni nadledvični insuficienci normalna. Vzrok je v tem, da hipofiza v nadledvični žlezi ne pošilja dovolj ACTH, zato se ne proizvaja dovolj kortizola.
Nekateri vzroki so lahko začasni. Na primer, vzrok je jemanje določenih zdravil, kot so prednizon, hidrokortizon ali deksametazon.

Težave z nadledvično žlezo, ki jih povzročajo zdravila

Sintetične glukokortikoide (npr. Medrol) uporabljamo zaradi njihovega protivnetnega in imunosupresivnega delovanja. Možen neželeni učinek zdravljenja z glukokortikoidi je zavrtje osi hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza, kar lahko povzroči nadledvično insuficienco.
Vzroki insuficience:
-dolgotrajno zdravljenje z glukokortikoidi,
-način uporabe,
-odmerjanje (jakost) glukokortikoidov,
-sočasno jemanje zdravil, ki ovirajo presnovo glukokortikoidov

Pri bolnikih, ki se zdravijo z glukokortikoidi, se lahko razvijejo značilnosti Cushingovega sindroma, nato pa ob zmanjšanju zdravljenja sindrom odtegnitve glukokortikoidov.

Zdravljenje

Za uspešno zmanjšanje odmerka sta potrebna previden pristop k zmanjševanju odmerka glukokortikoidov in ustrezno svetovanje bolniku. Zdravljenja z glukokortikoidi ne smemo povsem prekiniti, dokler se delovanje nadledvičnih žlez ne obnovi.

Negativne spremembe v organizmu (neželeni učinki kortikosteroidov)

Kortizol je imunoregulator, ki človeku pomaga prebroditi fizični ali psihični stres, tako da organizmu daje dodatno moč, ker ga »hrani« z glukozo.

Motnje, ki nastanejo kot posledica jemanja zdravil, so:
-povečanje glukoze v krvi,
-povišan krvni tlak,
-moteno delovanje ščitnice,
-razbijanje srca,
-menstrualna motnja,
-debelost,
-znižanje ravni testosterona,
-zmanjšanje količine mišičnega tkiva,
-motnja razpoloženja,
-depresija
-stanjšana koža
-notranje krvavitve